fbpx
Digitalne valute

Kriptovalute bodo spremenile prihodnost plačevanja

kriptovalute

»Kriptovalute bodo prihodnost plačevanja,« je izjava, ki jo je nedavno izrekla predsednica Mednarodnega denarnega sklada, Christine Lagarde. Zagotovo izjava, ki ima v svetu kriptovalut izjemno težo, še posebej, ker je ta ista gospa v začetku leta 2018 trdila, da kriptovalute nimajo prihodnosti, saj so izjemno sredstvo špekulacij, kjer se malo zasluži, ogromno izgubi ipd. Ker so anonimne, se z njimi financira terorizem, kriminal, saj ne omogočajo sledljivosti in transparentnosti.

Čeprav so kriptovalute ugledale luč sveta leta 2008 s stvaritvijo prve kriptovalute BitCoin, pa večina do leta 2017, ki mu lahko rečemo kar leto kriptorazcveta, za njih ni slišala.

Pa pojdimo po vrsti.

Vemo, da se vse spreminja. Nemalokrat kar pozabimo, da se je neka sprememba zgodila, saj nam hitro postane samoumevna. Spomnite se samo, ko smo iz hranilnih knjižic prešli na transakcijske račune.

Na področju denarja in plačevanja se prav tako ves čas dogajajo spremembe v razvoju.

Pred pojavom papirja so menjali blago za blago, pa pozneje začeli uporabljati žlahtne kovine. S pojavom papirja se je naredil velik premik in ker so bili zlatniki in srebrniki ter plačilna sredstva iz ostalih žlahtnih kovin dokaj težki in okorni za prenašanje, se je rodila ideja, da bi se plačilno sredstva naredilo iz papirja in tako se je pojavila gotovina. Dolga leta je bila gotovina primarno plačilno sredstvo, s katero se je plačevalo na bančnih okencih, poštarju, v trgovinah. Potem so se pojavili čeki, a podjetniki in tisti, ki so operirali z večjimi zneski ter bili povrh še inovativni, so prišli na idejo o potrdilu ali kartici, ki bi dala garancijo, da bo plačilo za blago ali storitev izvršeno pozneje. Najprej to ni bila plastična kartica, pač pa neko potrdilo, ki se je pojavilo okoli leta 1920 v Združenih državah Amerike, in so ga uporabljale razne trgovske verige zaprtega tipa.

Leta 1950 pa je ameriški podjetnik Frank McNamara naredil revolucijo na tem področju. Po prejemu natakarjevega računa se je predstavil z majhno kartonasto kartico Diners Club Card in se podpisal na račun. Ta dogodek je v industriji plačilnih kartic znan pod imenom »Prva večerja«. V 60. letih prejšnjega stoletja pa se je zgodil razmah plačilnih kartic Eurocard, Mastercard in Vise. Od takrat dalje je število samo v vzponu.

Poleg plačilnih kartic imamo v naših denarnicah kopico kartic zvestobe, saj je praktično skoraj ni trgovine, ki je ne bi ponujala.

V 90. letih pa se je pojavil internet, v Slovenijo smo ga dobili leta 1991, ki je začel stvari spreminjati z nesluteno hitrostjo.

Na področju bančništva so se začele pojavljati sodobne oblike e-plačevanja, pojav trajnih nalogov, direktnih bremenitev, ki omogočajo, da položnice za stroške in ostale obveznosti plačujemo od doma oziroma praktično že od vsepovsod s pomočjo pametnih telefonov.

Ta sprememba, ki omogoča, da človek ni več odvisen od delovnika banke, je pomenila bistveno večjo neodvisnost nas posameznikov. Prepričana sem, da se še spomnite, kako zelo smo bili odvisni od tega, kdaj smo lahko denar dvignili ali se postavili v neskončne vrste pred bančnimi okenci. Nihče nas ni vprašal, kakšne obveznosti imamo, račun za elektriko ali vodo je bilo potrebno plačati, če nismo hoteli ostati brez nje.

Elektronsko poslovanje in uvedba trajnih nalogov je pomenila, da se plačila z naših računov vršijo sama, na podlagi naše privolitve posameznemu ponudniku na določen dan v mesecu. Ogromen prihranek časa, ki ga lahko namenjamo ali poslu ali pa osebnim zadevam.

Seveda je ta razvoj imel velik vpliv na zaposlene v bančnem sektorju, kar naenkrat jih niso več toliko potrebovali na bančnih okencih. Pojav spletnih trgovin in spletno plačevanje sta samo še nagradila našo samostojnost in neodvisnost, čeprav se jih nekateri še vedno branijo in vidijo negativnosti, predvsem pa strahove pred tehniko, ki se ji reče računalnik in internet. Podjetniki, mali in veliki, vedo, da se je potrebno tem spremembam prilagoditi, sicer jih povozi čas, s tem pa pride tudi zmanjšanje posla in lahko celo propad.

Celoten članek lahko preberete v prvi številki revije INTERNET.

avtorPolona Ajdič
KRIPTOVALUTE
Polona je po 22. letih dela v javni upravi, v letu 2018 dokončno spoznala, da je čas, da se odpove coni udobja in se posveti delu, ki ga ima rada. Podala se je na pot samostojne podjetnice kot članica IMA Onelife in informiranju ter svetovanju ljudem s področja kriptovalut. Pri svojem izobraževanju se je namreč srečevala z veliko popačenimi informacijami in spoznala, kaj neznanje na tem področju pomeni. Odločila se je, da svoje znanje in informacije na čimbolj preprost način predaja naprej, da jih bodo razumeli tudi najbolj neuki ljudje. Z izjemnim razvojem digitalizacije, blockchain tehnologije, ta počasi, a korenito spreminja naše življenje in prav je, da se ljudje o tem seznanijo. Kriptovalute posegajo tudi na področje plačevanja, kjer klasične valute zamenjujejo kriptovalute. Toda katere in zakaj ene ja, druge ne? O tem bo svoje izkušnje predajala tudi bralcem revije Internet.

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Privacy Settings saved!
Nastavitve zasebnosti

Tukaj lahko nastavite, kateri piškotki naj se naložijo na stran.

Piškotki, ki so nujni za pravilno delovanje spletne strani in niso povezani z beleženjem podatkov.

Uporabljamo naslednje tehnične piškotke.
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Decline all Services
Accept all Services